O meni
Anamarija Štiherl,
bac. scienth. pth.
Sem sistemska psihoterapevtka ter diplomantka in magistrandka psihoterapevtskih znanosti. Izobrazbo sem pridobila na Fakulteti za psihoterapevtske znanosti Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kjer sem poleg treh let dodiplomskega študija, dveh let magistrskega študija in štirih let specializacije opravila tudi več kot 800 ur prostovoljnega dela v različnih psihosocialnih ustanovah ter 160 ur psihiatrične prakse. Za seboj imam tudi poglobljeno osebno izkušnjo, iz katere za svoje delo s klienti prav tako veliko črpam.
Poleg izvajanja terapij sodelujem v različnih projektih, kjer predavam in svetujem. Svoje znanje redno nadgrajujem z udeleževanjem različnih predavanj in delavnic ter prebiranjem strokovne literature. Naklonjena sem interdisciplinarnemu pristopu oziroma pogledu, kjer terapevt združuje znanja in metode različnih teorij in pristopov, ter tako svojim klientom nudi tisto, kar najbolj potrebujejo.
Redno se udeležujem tudi supervizij, kjer si s supervizorjem in drugimi kolegi nudimo mnenja, ideje in znanje, ter hkrati preverjamo svojo psihično stabilnost in s tem skrbimo, da svojim klientom nudimo še bolj celostno, kvalitetno in strokovno obravnavo. Identiteta posameznika tudi v superviziji ostane zaupna.
Trenutno delujem v okviru Centra za osebnostni razvoj in psihoterapijo v Ljubljani in se pri svojem delu srečujem tako z mladostniki kot odraslimi, ter nudim individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo.
Pri svojem psihoterapevtskem delu sem zavezana k spoštovanju Etičnega kodeksa Evropske krovne zveze za psihoterapijo (EAP), Etičnega kodeksa (ECPP) in Zakona o varstvu osebnih podatkov Republike Slovenije.
Kako sama doživljam psihoterapijo
Proces psihoterapije vidim kot dragoceno izkušnjo iskrenega, empatičnega, varnega in neobsojajočega odnosa, kjer lahko posameznik v varnem okolju stopi v stik tudi s svojimi najglobjimi ranami, si jih pobližje ogleda, jih razišče in spozna ter jih na ta način tudi poceli in s tem odpravi moteče simptome, ki so zaradi rane nastali.
Psihoterapijo vidim kot proces samospoznavanja, osebnostne rasti, odpravljanja motečih simptomov in na splošno izboljšanja splošnega delovanja posameznika. Je intenziven proces, v katerem je ključni dejavnik psihoterapevtskega procesa odnos med terapevtom in klientom.
Zakaj ravno odnos?
Zato, ker se večina, za nas najpomembnejših izkušenj, zgodi v odnosu. V odnosu lahko začutimo najmočnejšo ljubljenost, hkrati pa smo deležni tudi najglobjih ran. Skozi odnose se učimo, kakšni so ljudje, kakšni smo mi sami, kakšen je svet, v katerem živimo, naučimo se ali smo vredni ali ne, ali so ljudje okoli nas dobri ali pa nam skušajo škodovati.
Ravno zaradi vsega napisanega je psihoterapevtski odnos eden ključnih dejavnikov za pozitivni izid psihoterapevtskega procesa. Raziskave in izkušnje so pokazale, da so psihološke ter psihoterapevtske tehnike le majhen del procesa, odločilen del pa se pripisuje terapevtskemu odnosu ali terapevtski delovni aliansi.
Zato je še toliko bolj pomembno, da se ob svojemu terapevtu počutite slišane, razumljene in varne.
Dragocene izkušnje:
